Mož se je odločil, da bo otrokom omogočil več gibanja doma, zunaj na svežem zraku. Zdelo se mu je, da so naši otroci preveč v stanovanju in pred televizijo. Tudi pri sosedih so bili otroci približno iste starosti kot naši. Razmišljal je, kaj bi jih pritegnilo, in dobil idejo, da bi lahko postavili koš za igranje košarke. Za metanje žoge na koš ne bi potrebovali veliko prostora, zato bi okoli hiše verjetno našel primeren kotiček za postavitev koša. Med ogledom okolice je upošteval, koliko prostora potrebujejo košarkarski koši; vedel je, da morajo biti košarkarski koši postavljeni na ravno površino, višina pa mora biti pravilno nastavljena.

Upoštevati je moral tudi okolico, da žoga ne bi poškodovala predmetov okoli koša. Ko se mu je zdelo, da je našel primeren prostor za igro, je na spletu preverjal, kakšne vrste vse so košarkarski koši in kateri model izbrati. Videl je, da so koši iz različnih materialov. Košarkarski obroč iz jekla zagotavlja kakovostno in dolgo uporabo. Mrežice za koše so lahko iz najlona ali kovine. Tudi plošče so iz različnih materialov; lahko so iz kaljenega stekla, plastike ali akrila. Ugotovil je, da vsi materiali vplivajo na občutke pri metu, vendar si s tem ni belil glave, saj ne potrebujejo koša za profesionalce. To pa še ni bilo vse – košarkarski koši so lahko samostoječi ali stenski; slednji zahtevajo trdnejšo montažo, zavzemajo pa manj prostora. Mož se je odločil za samostoječi koš, da ga bo lahko po potrebi premestil, če se bo izkazalo, da mesto postavitve ni optimalno. Odpravil se je v trgovino in kupil košarkarski koš. Doma je otrokom povedal, da ima zanje presenečenje.

Vsi so pohiteli na dvorišče in se razveselili koša. Še preden je bil postavljen, so že vodili žogo po dvorišču. Prišli so še sosedovi fantje in tekma v metanju na koš je trajala do poznega večera.