Ko sem zanosila, sem se zavedala, da bom dobila veliko stvari. Tukaj govorimo o oblačilih in prav tako tudi o igračah. Igrače so nekaj, česar se nisem najbolj veselila, saj sem vedela, da jih bo zelo veliko, doma pa nisem imela dovolj prostora.

Začasno sva se s fantom morala preseliti v malce manjše stanovanje, saj se je najina hiša prenavljala, zato nisem imela veliko prostora. Žal se je otrok rodil ravno v času, ko sva morala še biti v stanovanju, in vse stvari, ki sem jih dobila, sem spravila na podstrešje v hiši. Malo mi je bilo žal, saj sem prejela veliko lepih stvari, a hkrati igrače so bile definitivno nekaj, česar moj otrok ni potreboval. Imel je eno igračo, s katero se je igral ves čas, in brez nje preprosto ni mogel. Nobena druga igrača ga ni zanimala, čeprav sem jih želela imeti okoli njega, če bi si slučajno kdaj premislil. Vseeno je šlo vse na podstrešje.

Ko sva se končno vrnila v najino hišo, ker je bila prenova končana, sem se odpravila na podstrešje in pogledala, kaj vse sem tja odložila. Moram priznati, da sem na nekaj stvari že pozabila. Igrače, ki sem jih videla, so bile res zelo lepe, in precej mi je bilo žal, ker jih nisem mogla uporabiti. Na srečo je moja najboljša prijateljica kmalu zatem zanosila in vedela sem, da bom te igrače dala njej. Vsaj na ta način sem vedela, da gredo igrače v dobre roke in da bodo končno uporabljene. Ker jih mi nismo mogli uporabljati, sem ji rekla, naj jih pozneje brez zadržkov preda naprej komur koli, če bo poznala koga, ki pričakuje otroka.