Vitamini veljajo za vrsto snovi, ki v našem telesu sodelujejo pri številnih funkcijah. Najpogosteje pa se pojavljajo kot kofaktorji pri različnih reakcijah encimov. Imajo na primer pomembno vlogo pri obnovitvi kože, učinkovito poskrbijo za pravilno delovanje možganov, živcev, imunskega sistema. Nekateri vitamini pa naše celice dobro varujejo tudi pred prostimi radikali.

Naše telo vitaminov načeloma ne zmore sintetizirati, razen seveda nekaterih izjem. Posledično jih moramo zaužiti z ustrezno prehrano. Pomembno je vedeti tudi to, da je njihova potreba odvisna od različnih življenjskih obdobij. Na sploh pa se vitamini delijo na topne v maščobah ter na tiste, ki se topijo v vodi.

V maščobah topni vitamini se lahko kopičijo v telesu

Omenili smo, da se torej vitamini delijo na tiste, ki so topni v maščobah, ter na tiste, ki se topijo v vodi. V maščobi topni vitamini se lahko kopičijo v telesu. To lahko ob močno povišanem vnosu povzroča celo zastrupitev. Za vodotopne vitamine je takšna verjetnost seveda bistveno manjša, ker se odvečne količine namreč izločijo z uriniranjem pa tudi z znojenjem.

Vitamin B in C sta v vodi topna, zato se ne moreta kopičiti v tkivih. Možnost njunega pomanjkanja je zato precej večja, kot to velja za vitamine A, D, E in K, ki so topni v maščobah ter jih naše telo lahko shranjuje.

Vitamine najpogosteje omenjamo skupaj z minerali

Vsekakor pa vitamini še zdaleč niso edini, ki veljajo za zelo pomembne življenjske snovi. Naše telo potrebuje tudi druge, na primer minerale, ki jih najpogosteje omenjamo kar skupaj z vitamini.

Tudi minerale v resnici naše telo potrebuje v precej majhnih količinah. Veljajo za anorganske snovi, ki se delijo na makro- in mikroelemente. Med slednje na primer sodijo jod, železo, baker, cink, mangan. Potrebe po tovrstnih hranilih pa se še posebej povečajo tedaj, kadar se soočamo z drisko, nosečnostjo, dojenjem in z nekaterimi boleznimi.